28. februar, 2017 6 minutno branje

Zarota zlobnih stolov

Rubrika : Iskanje Resnice

Prepričan sem, da ste vsi, ki tole berete, dobri in pošteni Slovenci in Slovenke, če pa že niste slovenskega rodu, ste pa vsaj dobra in poštena človeška bitja. Tako kot vi, tudi jaz spadam v to skupino, vendar pa mora vsak na tej točki priznati, da je dovolj. Pomembno je, da stvari poimenujemo s pravim imenom in še posebej v tej dobi pretirane politične korektnosti, je nujno da stvari povemo kot stvari so, po resnici in brez olepševanja.

Veliko stvari je narobe v svetu in veliko stvari je narobe v Sloveniji. Politiki se tako rekoč norce brijejo iz nas, med časom, ki bi ga morali porabiti za to, da bi kaj naredili, si kažejo osle, igrajo igrice in se prepirajo glede najbolj irelevantnih zadev. Naši mediji so podobni. Po televiziji in v časopisih vidimo razno razne zgodbice o tem, kaj vse je narobe in vsak teden nastrada nova skupina ljudi. Nekoč so bili to judje, pred nedavnim begunci, včasih so to politiki, spet drugič zdravniki, tajkuni, komunajzarji (karkoli že to sploh je), hrvatje (zelo popularni), rusi, avstrijci (srečno kekec), globalni finančni trgi, korporacije, Assad, ISIS etc. Toda ljudje, ki krivijo katero koli od teh skupin, se vsi zelo motijo. Nimajo niti ideje o tem, kaj se resnično dogaja.

Toda jaz vam bom povedal, kaj je res in kaj ne. Videli boste, da je razlaga zelo preprosta. Vsak lahko razume če se le malo potrudi. In kar je najlepše, ponujam vam tudi rešitev. In ta rešitev je zelo preprosta. Kaj ne vidite? Obstaja nekaj in to je vzrok vseh naših problemov. Znebite se tega in kaj se zgodi?

Prepričan sem, da ste vsi že videli fotografijo kipa kakšnega vladarja. Nekateri od teh kipcev prikazujejo vladarja, ko stoji, toda drugi ga prikazujejo v sedečem položaju. Kakšno naključje, kajne, da vladarji tako pogosto sedijo na stolih? In ti stoli, ki jih vidimo kot neke nedolžne in koristne objekte, so vsepovsod. Ko greste zjutraj v službo ali šolo, jih vidite. Ko ste v službi ali šoli, jih vidite. če greste k zdravniku, jih vidite. Če se odpravite v predsedniško palačo ali morda v Državni zbor, so tam. Kakšno naključje. Najrevnejši prebivalci nimajo stolov ali pa jih imajo bolj malo. Najbogatejši jih imajo veliko.

Nekateri me bodo morda imenovali za norega, toda globoko v srcu vsi veste, da je to, kar vam želim povedati, resnica.

Stoli so nevarni. Stoli so nepredvidljivi. Z njimi se ni mogoče pogajati. Ne čutijo strahu, ne čutijo obžalovanja in prav zagotovo ne čutijo usmiljenja. In stoli nadzorujejo absolutno vse. Vse vojne v človeški zgodovini so njihova krivda.

Prepričan sem, da nisem prvi, ki je to ugotovil, ampak to sporočilo ni nikoli prišlo v javnost. Stoli seveda niso želeli, da bi kdo razkril njihove načrte. In moram priznati, da me je strah. Stoli so vsemu navkljub, logična bitja. Pošastna in brez vsakega dvoma zlobna, toda zelo logična. Vsi stoli so takšni. Kljub njihovih drugim lastnostim je njihova hladna logika tista, ki me najbolj plaši. Stoli so vedno v zgodovini, na strahovito učinkovit način, zatrli svoje nasprotnike. Tiste, ki so ugotovili za kaj se v resnici gre.

Že najzgodnejši človeški vladarji so morali nekje sedeti. In ko so sedeli, jim je nekdo od zadaj prišepetoval: “Znebi se jih. Znebi se svojih nasprotnikov. Ubij jih. Nihče jih ne bo pogrešal.” Tako so stoli že od nekdaj vladali preko svojih človeških lutk. Toda takrat se je stolom še bilo mogoče upreti. Šepet je vendarle samo šepet, čeprav je zlovešč. In takrat so človeški vladarji še bili zmožni storiti drugače.

Ampak neinformirani ljudje so iz različnih materialov, lesa pa tudi kamna, zgradili nove stole. Dali so jim stabilno obliko, nato pa so se le-ti obrnili proti svojim stvarnikom v strahotni zaroti zoper celotno človeštvo. Visoki vladarski stoli so na naravnost srhljiv način oprali glave tistih, ki so sedeli na njih. Ko je novi vladar v zmagoslavju sedel na svoj prestol, se mu je v neko točko v glavi ali vratu (odvisno od specifičnih lastnosti vladarskega stola) zapičila igla. Vladarski stol je tako preko neposredne manipulacije z živčnim sistemom vladarja lahko nadzoroval v veliki meri celotno civilizacijo.

Zakaj so nekatere vladne seje, dogovori, pogajanja povsem tajna? Zato, ker pogajanj sploh ni. Ko se zaprejo vrata, se ugasnejo luči in stoli se z manipulacijo teles svojih lutk začnejo zlovešče režati. Njihov smeh je hladen, krut in brez vsake milosti. Ko neka oseba uspe na volitvah in se zmagoslavno usede na svoj vladarski stolček in začne razmišljati, kaj vse bo dobrega naredila v svojem mandatu, se stol takoj prisesa na njeno živčevje in ji v hladnem glasu pove: “Ne, neumni človeški suženj. Tako boš naredil/a kot bomo rekli mi.”

Nekaterih ljudi ni potrebno neposredno nadzirati. Za nekatere je dovolj samo šepet. “Ne sekiraj se. Tistih nekaj trupel niti videl ne boš. A tvoja denarnica bo postala debelejša.”

Stoli pa ne vladajo samo preko vladarjev, ampak tudi preko podložnikov. Tam so dosti bolj subtilni. Neudobni stoli, ki so čedalje bolj številčna vrsta, z aplikacijo rahlega nelagodja oz. rahle bolečine v zadnjici, na hrbtu ali vratu, spodbujajo vse vrste sovraštva med različnimi ljudmi in tako, za svoje lastne, zlovešče namene sprožajo spopade med populacijami.

Nihče ni varen pred njimi. Stoli že v zgodnjih letih, ko si še otrok, prišepetavajo in učijo otroke okrutnosti, podrejanja in da ananas spada na pizzo.

Stoli so vsepovsod. Obstajajo posebej izprijeni primerki, kot na primer električni stoli, ki ne nadzirajo ničesar. Prinašajo samo smrt in to ponavadi tistim, ki si tega ne zaslužijo. Vendar pa stoli običajno ne ubijajo direktno, ampak rajši manipulirajo druge ljudi, da njihovo delo opravijo zanje. Zakaj je toliko šolskih streljanj, serijskih morilcev in podobnih dogajanj? Posebna oblika stola je »masažni stol«, ki je rasa spolnih izprijencev. Ženske so njihove najljubše žrtve. Krivi so za največ izginotij žensk na svetu, a takšna stvar nikoli ne pride v noben medij.

Prav je, da vas je strah. Povsem vas razumem, tudi mene je. Sovražnik s katerim se soočamo je tako zelo močan in tako zelo okruten, da bi bilo zelo neumno če se ga ne bi bal. Ta sovražnik je vsepovsod in nadzira praktično vse. Toda nekaj je treba storiti. In nekje je treba začeti, ker sam od sebe se ne bo ustavil. Ustaviti ga bomo morali mi, vsi skupaj.

Kljub vsej moči, ki jo stoli imajo nad nami, ne smemo pozabiti, da smo mi tisti, ki smo jim dali njihovo moč. Mi smo jih ustvarili, z mislimi in dejanji. In mi jim lahko to moč tudi vzamemo. Ampak predali se ne bodo.

Zato bi bilo najbolje, če bi stoli preprosto … izginili.

Dušan Klinar


Prispevek je bil vključen v Špegel: Das Ü Magazin – januar 2017