29. avgust, 2017 4 minutno branje

Vloga šolstva

Rubrika : Bralni kotiček

Obvezno osnovno šolstvo je z nami že kar precej časa. Toda, v čem
ima država od izobraževanja lahko korist? V Bogastvu narodov
Adam Smith poda svoj odgovor na to vprašanje.


V današnjem času mora vsak človek obiskovati vsaj osnovno šolo, torej je od njega zahtevana ta minimalna stopnja izobrazbe. Kaj pa je pragmatična vrednost šolanja za državo? V čem obvezno izobraževanje koristi oblasti? To je ena izmed številnih tem, ki jih je v Bogastvu narodov obravnaval Adam Smith in nam sugerira, da ne razmišljamo več na enak način.

Po Smithu ima šolanje, sploh temeljna obvezna izobrazba, dve funkciji.

Večina prebivalcev države v njegovem času je delala v industriji in takrat je bila delitev dela še neka relativno nova iznajdba, kateri je avtor v enem izmed prvih poglavij pisal hvalnico, zaradi povečane učinkovitosti in produkcije, ki je sledila. Toda, na samo delovno silo je tovrsten način proizvodnje imel negativen učinek.

Smith primerja delitev dela z načinom delovanja v primitivnih družbah. Morda je bilo v tovrstnih družbah na splošno manj znanja, toda raven vsakega posameznika v primerjavi s splošno ravnjo znanja je bila višja. Pri moderni delitvi dela vsak posameznikpočne majhno število ponavljajočih se akcij. Ti gibi, ki jih dela, so dolgočasni in nespremenljivi. Delavcem pri tem ni potrebno razmišljati.

V času, ko je bila izobrazba, tudi najosnovnejša, ki vključuje branje in pisanje,luksuz, se s tem ni ogromno ukvarjalo. Velikemu procentu ljudi je bilo usojeno, da že ob mladi starosti stopijo v tovarno in se s tem njihovo razmišljujoče življenje niti ne začne.

To je po Smithu eden izmed razlogov za izobrazbo. Torej, da se ljudem da neko osnovno šolanje z namenom, da bodo postali razmišljujoči posamezniki. Kot taki bodo tudi boljši državljani, bolj poslušni (ker bodo zaradi izobrazbe imeli več samospoštovanja, bodo imeli tudi več spoštovanja za avtoriteto), bolj razumevajoči do raznoraznih ukrepov države. Ker so »neumni in neizobraženi« lahko precejšnja grožnja družbi, bi torej moralo biti tudi v interesu višjih družbenih razredov, da omogočijo njihovo izobrazbo in jo tudi naredijo obvezno.

Šolstvo je torej smiselno financirati z davkom, čeprav na tem mestu (in tudi drugje) Smith preferira, da se zadeve financira čim bolj lokalno, torej morda prej iz proračuna občine kot iz proračuna države. Razlog zato je v tem, da je državni center moči precej oddaljen od lokalnega okolja, zaradi česar lahko pride do zanemarjanja in neučinkovite izrabe sredstev.

Drugi razlog za splošno izobrazbo je v tem, da različno izobraženi ljudje različno sodijo državo in državne ukrepe. Po Smithu je izobrazba koristna za to, da ljudje sodijo svojo oblast bolj razumevajoče, torej da se ne obrnejo proti njej zaradi trenutnih impulzivnih odločitev in kapric. Tu se seveda nato pojavi razlika med izobraženostjo in razmišljanjem.

V naši družbi imamo veliko večino ljudi, ki se za kandidata na volitvah odločajo na podlagi tega, kdo jim je osebnostno bolj všeč in se zato ne zanimajo na dejanske razlike v političnih obljubah. Čeprav je potrebno reči, da so bile na zadnjih volitvah razlike na manifestu bolj kozmetične kot kaj drugega in so bolj ali manj bile prazno nakladanje, ampak hej! V čem je problem, če jih tako ali tako nihče niti ne pogleda?

Kakorkoli že, šolstvo naj bi preprečevalo impulzivne sodbe in odločitve na tem področju, ampak prav očitno glede tega ni dosti naredilo, vsaj ne v tem času oz. nedosledno. Morda je problem v tem, da je temelj na memoriziranju in ponavljanju?

Poleg tega je za ohranjanje oblasti Smith predlagal še en »ukrep« in sicer uporabo zabavnih aktivnosti, s katerim se zamoti državljane, da se ne ukvarjajo pretirano s tem, kaj vlada počne. Nekje sem tudi videl napisano (ne v B.N., seveda), da smo državljani z močno izboljšano komunikacijsko infrastrukturo pridobili preveč časa, zaradi česar nam je treba ta čas vzeti in nas prisiliti, da ga porabimo drugje.

Ta nasvet se je relativno dosledno upoštevalo. Problem pa je seveda v tem, da so tudi državljani, ki so svoj čas porabili samo za delo in zabavo, še vedno obdarjeni z glasom na vsakih volitvah. Ta glas je njihov in temu ne nameravam oporekati, ampak običajno so tisti, ki so najmanj premislili svoje stališče najbolj glasni v političnem procesu, ker so najbolj prepričani o svojem pravu. Dunning-Kruger efekt.

Funkcija šolstva se je prav tako očitno spremenila. Medtem ko je Adam Smith v 18. stoletju pisal o tem, kako se mora šolstvo uporabljati za stvaritev bolj razmišljujočih in tolerantnih državljanov, je slavni »ekonomist« 20. stoletja Milton Friedman predlagal,da se šolstvo uporablja za vcepljanje skupnih nacionalnih vrednot. Od (vsaj delne) osvoboditve od ideologije do direktnega vcepljanja ideologije v glavo. Da ne pozabiš.

Obravnavana knjiga
Smith, Adam. 2012. An inquiry in to the nature and causes of the wealth of nations. Hertfordshire: Wordsworth EditionsLimited.

Dušan Klinar


Prispevek je bil vključen v Špegel: Das Ü Magazin – avgust 2017